Na zadnem dvore, kuda ne pronikaet solnce, zhivyot odinokaya hromaya utka. Ey dazhe ne s kem podelit'sya arahisom, kotorogo u neyo polnym-polno! Za predely dvora utka nikogda ne vyhodila — bez kostylya daleko ne uyti, da i strashno pokinut' privychnoe mesto, shagnut' v neizvestnost' i izmenit' svoyu zhizn'.
No odnazhdy vo dvor zabredaet slepaya kurica i rasskazyvaet utke o svoyom zavetnom zhelani...